-
1 wrong
[roŋ] 1. adjective1) (having an error or mistake(s); incorrect: The child gave the wrong answer; We went in the wrong direction.) napačen2) (incorrect in one's answer(s), opinion(s) etc; mistaken: I thought Singapore was south of the Equator, but I was quite wrong.) motiti se3) (not good, not morally correct etc: It is wrong to steal.) narobe4) (not suitable: He's the wrong man for the job.) napačen5) (not right; not normal: There's something wrong with this engine; What's wrong with that child - why is she crying?) narobe2. adverb(incorrectly: I think I may have spelt her name wrong.) napačno3. noun(that which is not morally correct: He does not know right from wrong.) kar je narobe4. verb(to insult or hurt unjustly: You wrong me by suggesting that I'm lying.) biti krivičen- wrongful- wrongfully
- wrongfulness
- wrongly
- wrongdoer
- wrongdoing
- do someone wrong
- do wrong
- do wrong
- go wrong
- in the wrong* * *I [rɔŋ]nounkrivica; zmota, zabloda, napačnost, greh; (redko) škoda, žalitev; juridically prestopek, prekršek, pregrešek, delikt, nedovoljeno dejanjepublic wrong — javen delikt, kaznivo dejanjeto commit a wrong — zagrešiti (zakriviti, narediti) krivicoto be in the wrong — biti v zmoti, ne imeti pravto do wrong — napak, ne prav delati, grešitito do s.o. wrong, to do wrong to s.o. — delati (narediti) komu krivicoto make wrong right — popraviti krivico, spremeniti slabo v dobroto put s.o. in the wrong — dokazati komu, da nima pravII [rɔŋ]adjectivezmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugodena wrong answer — napačen, nepravi odgovorwrong one, slang wrong'un — (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakovalthe wrong side of the blanket figuratively nezakonityou are wrong in believing that — nimaš prav (motiš se), če to verjamešwhat's wrong with you? — kaj pa je (narobe) s teboj?to be in the wrong box figuratively biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubiit is the wrong side out — to je narobe, obrnjenowhat's wrong with a cup of tea? colloquially kako bi bilo s skodelico čaja?what do you find wrong with it? — kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?to get (to have) hold of the wrong end of the stick figuratively (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)to get out of the bed (on) the wrong side figuratively colloquially z levo nogo vstati; biti slabe voljehe will laugh on the wrong side of his mouth figuratively smeh ga bo že minilto prove s.o. wrong — dokazati komu, da nima pravto go wrong — zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v reduhe found himself in the wrong shop figuratively colloquially ni na pravega naletelit is very wrong of you to support him — zelo napak je od vas, da ga podpirateto take the wrong turning ( —ali path) — figuratively zaiti na kriva potaIII [rɔŋ]adverbneprav, nápak, narobe, pogrešno, lažnoto act wrong — ne delati prav, napačno delatito get it wrong — (z)motiti se, napačno razumetito get in wrong with s.o. American colloquially lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebeto go wrong — iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; commerce slabo iti; technical slabo funkcionirati, biti pokvarjento get s.o. in wrong with — spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga prito guess wrong — napak uganiti, krivo zadetiIV [rɔŋ]transitive verbbiti krivičen (s.o. — do koga), krivično ravnati (z), delati krivico (komu), škoditi, prizadeti škodo (komu), prevarati (s.o. of s.th. — koga za kaj); zapeljati (žensko); nautical odvzeti veter (ladji) -
2 be in
(to be in or get into trouble.) biti v škripcih* * *intransitive verb biti znotraj, biti doma; biti v ječi; ujeti se v zanko; biti oblečen v kaj; priti pravočasno; dospeti (pošta)be in for — pričakovati, nadejati se; vedeti; lotiti se česa; slabo naleteti -
3 hot
[hot]1) (having or causing a great deal of heat: a hot oven; That water is hot.) vroč2) (very warm: a hot day; Running makes me feel hot.) vroč3) ((of food) having a sharp, burning taste: a hot curry.) pekoč4) (easily made angry: a hot temper.) vroč5) (recent; fresh: hot news.) svež•- hotly- hot air
- hot-blooded
- hot dog
- hotfoot
- hothead
- hotheaded
- hothouse
- hot-plate
- be in
- get into hot water
- hot up
- in hot pursuit
- like hot cakes* * *I [hɔt]adjective ( hotly adverb)vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten; figuratively oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled); slang odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra); colloquially nevaren, neprijeten; American slang ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven; electrical pod električno napetostjo (žica); music ognjevit, hiterhot and hot — zelo vroč, naravnost s štedilnikalike a cat on hot bricks — nestrpen, kakor na trnjuin hot blood — v afektu, v hudem razburjenjuto be hot for ( —ali on) — biti zagledan v kaj, goreče kaj želeticolloquially hot under the collar — besen, razjarjento drop s.th. like a hot potato — naglo kaj izpustitia hot favourite — velik favorit, verjeten zmagovalecto get into hot water with s.o. — imeti s kom opravkafiguratively hot water — nesreča, težava, škripecto get hot over s.th. — razburiti se, razvneti seyou are getting hot — si blizu cilja, "vroče" (v igri)to make it hot for s.o. — podkuriti komuto strike while the iron is hot — kovati železo, dokler je vročeslang hot stuff — odličen, izvrsten, primahot on the track of — na sveži sledi, za petamihot temper — ognjevit temperament, vročekrvnostII [hɔt]adverbvroče, silno, močnoto give it s.o. hot — strogo koga kaznovati ali ozmerjatiIII [hɔt]transitive verb(zlasti British English) pogreti; American slang pognati v tek -
4 wolf
[wulf] 1. plural - wolves; noun(a type of wild animal of the dog family, usually found hunting in packs.) volk2. verb(to eat greedily: He wolfed (down) his breakfast and hurried out.) jesti kot volk- wolf-cub- wolf-whistle
- keep the wolf from the door* * *Iplural wolves [wulf, -vz]nounzoology volk; volčja koža (kožuh); figuratively roparski, krut, pohlepen človek; music disonanca, neubranost; American slang ženskar, osvajač žensk, razuzdanecto cry wolf — povzročiti prazen preplah, za prazen nič alarmiratito have ( —ali to hold) the wolf by the ears figuratively biti v škripcih, ne si znati pomagatito keep the wolf from the door figuratively nekako, s težavo se prebijati (v življenju), komaj životaritiII [wulf]transitive verb(tudi wolf down) pohlepno požirati hrano, žreti; intransitive verb iti na lov na volkove, loviti volkove -
5 quagmire
[kwaegmaiə]nounmočvirje, barje; figuratively stiska, škripec -
6 tight
1. adjective1) (fitting very or too closely: I couldn't open the box because the lid was too tight; My trousers are too tight.) tesen2) (stretched to a great extent; not loose: He made sure that the ropes were tight.) napet3) ((of control etc) strict and very careful: She keeps (a) tight control over her emotions.) natančen4) (not allowing much time: We hope to finish this next week but the schedule's a bit tight.) tesen2. adverb((also tightly) closely; with no extra room or space: The bags were packed tight / tightly packed.) tesno- - tight- tighten
- tightness
- tights
- tight-fisted
- tightrope
- a tight corner/spot
- tighten one's belt* * *[táit]1.adjectivetesen; ozek, tesno se oprijemajoč (obleka); neprepusten (za vodo, zrak); močan; čvrsto nategnjen, napet (vrv); stisnjen, nabito poln; zgoščen, kompakten; figuratively nepremičen; figuratively zožen, utesnjen; komaj zadosten, pičel (o denarju); kočljiv; colloquially skop(uški), stiskaški; slang pijan, nadelanas tight as an owl figuratively pijan ko mavratight shoes — tesni, ozki čevljia tight lass obsolete čedno, stasito dekleto be in a tight corner (place, spot) — biti v škripcihto keep a tight rein (hand) on s.o. — držati koga čvrsto na vajetihto draw tight — nategniti, napeti, zategniti;2.adverbtesnó, močnó, čvrsto; pičloto sit tight — figuratively čvrsto, uporno vztrajati pri svojih pravicah (mišljenju, stališču), ne popuščati -
7 get into hot water
(to be in or get into trouble.) biti v škripcih -
8 water
['wo:tə] 1. noun(a colourless, transparent liquid compound of hydrogen and oxygen, having no taste or smell, which turns to steam when boiled and to ice when frozen: She drank two glasses of water; `Are you going swimming in the sea?' `No, the water's too cold'; Each bedroom in the hotel is supplied with hot and cold running water; ( also adjective) The plumber had to turn off the water supply in order to repair the pipe; transport by land and water.) voda2. verb1) (to supply with water: He watered the plants.) zaliti2) ((of the mouth) to produce saliva: His mouth watered at the sight of all the food.) sliniti se3) ((of the eyes) to fill with tears: The dense smoke made his eyes water.) solziti se•- waters- watery
- wateriness
- waterborne
- water-closet
- water-colour
- watercress
- waterfall
- waterfowl
- waterfront
- waterhole
- watering-can
- water level
- waterlily
- waterlogged
- water main
- water-melon
- waterproof 3. noun(a coat made of waterproof material: She was wearing a waterproof.) dežni plašč4. verb(to make (material) waterproof.) napraviti nepremočljivo- water-skiing
- water-ski
- watertight
- water vapour
- waterway
- waterwheel
- waterworks
- hold water
- into deep water
- in deep water
- water down* * *I [wɔ:tə]1.nounvoda, vodna površina; reka, morje; plural vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka; chemistry vodna raztopina; technical vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini); medicine seč, urin; solze; slina; znojabove water — nad vodo, plavajoč; figuratively finančno trdenby water — po vodi, po vodni potion the water — v čolnu, na ladji; na morjuas a fish out of water figuratively kot riba na suhemin deep water(s) — v težavah, v neprilikah, v škripcihbetween wind and water figuratively na ranljivem mestu, v ranljivo mestoin low water figuratively (biti) v slabih razmerah, na suhemlike water figuratively izdatno, potratnoof the first water — (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrstewater bewitched colloquially zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)water on the brain figuratively vodenoglavechigh water — plima; figuratively vrhunec, kulminacijalow water — oseka; figuratively najnižji nivó, najslabši rezultatmineral water — slatina, mineralna vodared water — krvav urin, sečstrong water obsolete žganjewritten in water figuratively prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničilto be on the water — biti na ladji, na poti z ladjoto be in hot water — biti v nepriliki, v škripcihto be in smooth water — biti v ugodnih razmerah, uspevatito cast one's bread upon the waters — izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvaloto fish in troubled waters figuratively v kalnem ribaritito get into hot water for — priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)to make foul water nautical jadrati v plitvi vodito pour oil on the waters figuratively izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiritito spend money like water figuratively za prazen nič trošiti denarto throw cold water on figuratively posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočitito take the water — (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodoto take ( —ali to drink) the waters — piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino ( at Radenci — v Radencih)still waters run deep — tiha voda globoko dere (bregove podira);2.adjectivevodniwater balance technical libelawater bus — vodni avtobus, hidrobuswater ski — vodna smučka; intransitive verb smučati se na vodiII [wɔ:tə]transitive verb(po)škropiti ( streets — ceste); zalivati ( plants — rastline); namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine — mleko, vino); napojiti, napajati ( animals — živali); oskrbeti, oskrbovati z vodo ( an engine — stroj); economy povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)to water down — zvodeniti, razredčiti; figuratively omiliti, ublažitito water down one's claims — ublažiti, zmanjšati svoje zahtevehe watered his lecture — zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje; intransitive verb puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino; hunting iti v vodo (pes)to make s.o.'s mouth water — napraviti, da se komu pocedijo slinemy mouth watered (for, after) — sline so se mi pocedile (po, za)to water the stock economy izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital) -
9 stick
I [stik] past tense, past participle - stuck; verb1) (to push (something sharp or pointed) into or through something: She stuck a pin through the papers to hold them together; Stop sticking your elbow into me!) zabosti2) ((of something pointed) to be pushed into or through something: Two arrows were sticking in his back.) zadreti3) (to fasten or be fastened (by glue, gum etc): He licked the flap of the envelope and stuck it down; These labels don't stick very well; He stuck (the broken pieces of) the vase together again; His brothers used to call him Bonzo and the name has stuck.) nalepiti4) (to (cause to) become fixed and unable to move or progress: The car stuck in the mud; The cupboard door has stuck; I'll help you with your arithmetic if you're stuck.) zatakniti (se)•- sticker- sticky
- stickily
- stickiness
- sticking-plaster
- stick-in-the-mud
- come to a sticky end
- stick at
- stick by
- stick it out
- stick out
- stick one's neck out
- stick to/with
- stick together
- stick up for II [stik] noun1) (a branch or twig from a tree: They were sent to find sticks for firewood.) veja2) (a long thin piece of wood etc shaped for a special purpose: She always walks with a stick nowadays; a walking-stick / hockey-stick; a drumstick.) palica3) (a long piece: a stick of rhubarb.) steblo•- get hold of the wrong end of the stick- get the wrong end of the stick* * *I [stik]1.nounpalica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen; music dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade); nautical jocosely jambor; printing vrstičnik; slang revolver; plural protje, šibje, polena (kot kurivo); figuratively colloquially dolgočasnež, sitnež; British English slang lomilno orodje, lomilkain a cleft stick — v precepu, v škripcihany stick to beat a dog figuratively pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstevthe big stick American slang politika grožnje z vojno drugi državias cross as two sticks figuratively pasje slabe voljegold stick — zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikahsword stick — votla palica, v kateri je bodalothe wrong end of the stick figuratively neugoden položaj; popačeno poročiloto be beaten with one's own stick — biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopatito be in a cleft stick — biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položajuit is easy to find a stick to beat a dog figuratively lahko je najti pretvezoto cut one's stick slang popihati jo, oditito get hold of the wrong end of the stick figuratively napačno (kaj) razumetihe wants the stick figuratively on potrebuje palico (batine);2.transitive verbpodpreti (rastlino) s palico; printing (po)staviti črkeII [stik]nounzabod, vbod, sunek; mirovanje, obtičanje; vzrok zaviranja, odlašanja; adhezija; lepljiva snovIII [stik]1.transitive verbprebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti ( out of iz); natakniti (čepico) (on, to na); naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na); zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem; colloquially vreči pri izpitu; figuratively spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu); slang prevarati, oslepariti; slang prenesti, vzdržati;2.intransitive verbtičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti ( out of iz); (pri)lepiti se (on, to na, za); zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa); obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figuratively); zagaziti; čvrsto sedeti (na konju); colloquially osta(ja)ti, vztrajati ( at to pri), držati se (to česa), ostati zvest (by komu, čemu); ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)stuck to American slang zaljubljen, zateleban vstuck up slang zmeden, zbeganto stick at — ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se obhe sticks at nothing — on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadržito stick bills — lepiti lepake, plakate, plakatiratistick no bills! — plakatiranje prepovedano!to stick to one's guns figuratively ostati zvest čemu, ne prelomiti besedeto stick it slang vzdržati, vztrajatito stick to it — oprijeti se, ne popustitito stick a knife into s.o.'s back — zasaditi komu nož v hrbeta man who will stick at nothing figuratively človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavisome money stuck to his fingers figuratively poneveril je nekaj denarjato stick to the point — ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmetait sticks in my throat — obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figuratively ne morem zaupatiif you throw mud enough, some of it will stick — če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjemto stick to his word — držati (svojo) besedo; -
10 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
11 put
[put]present participle - putting; verb1) (to place in a certain position or situation: He put the plate in the cupboard; Did you put any sugar in my coffee?; He put his arm round her; I'm putting a new lock on the door; You're putting too much strain on that rope; When did the Russians first put a man into space?; You've put me in a bad temper; Can you put (=translate) this sentence into French?) postaviti2) (to submit or present (a proposal, question etc): I put several questions to him; She put her ideas before the committee.) zastaviti3) (to express in words: He put his refusal very politely; Children sometimes have such a funny way of putting things!) izraziti4) (to write down: I'm trying to write a letter to her, but I don't know what to put.) zapisati5) (to sail in a particular direction: We put out to sea; The ship put into harbour for repairs.) zapluti•- put-on- a put-up job
- put about
- put across/over
- put aside
- put away
- put back
- put by
- put down
- put down for
- put one's feet up
- put forth
- put in
- put in for
- put off
- put on
- put out
- put through
- put together
- put up
- put up to
- put up with* * *I [put]nounmet kamna z rame; (borza) premijski posliII [put]1.transitive verbpoložiti, postaviti, dati kam, vtakniti ( in one's pocket v žep; in prison v ječo); spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu ( to put to death usmrtiti koga); posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes); poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo); napeljati, zvabiti (on, to k); napisati ( to put one's signature to a document); prestaviti, prevesti ( into French v francoščino); izraziti, formulirati ( I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?); oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto); uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti); zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog; I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas); staviti (on; denar na kaj); vložiti, investirati ( into v); naložiti (npr. davek, to put a taɔ on obdavčiti kaj); naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega); sport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into);2.intransitive verbpodati se, napotiti se, iti, hiteti ( for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odplutito put for home — napotiti se domov); nautical jadrati, krmariti, pluti; American izlivati se ( into v)to put s.o. above s.o. else — postaviti koga pred drugegato put one's brain to it — koncentrirati se na kaj, lotiti se česato put a bullet through — ustreliti, preluknjati kogato put in black and white, to put in writing — napisatito be hard put to it — biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemuput the case that — recimo, dato put o.s. in (under) the care of s.o. — postaviti se pod zaščito kogato put s.o. out of countenance — spraviti koga iz ravnotežjato put down the drain — vreči v vodo, neumno zapravitito put an end ( —ali stop, period) to — napraviti konec s čim, končatito put one's foot in it — narediti napako, osramotiti se, blamirati seto put s.o. on his feet — spraviti koga na nogeto put the finger on — pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)to put s.o. on guard — opozoriti koga na previdnostto put one's hands to — lotiti se; pomagatito put into the hands of s.o. — prepustiti komu, dati komu v roketo put out of one's head — izbiti si iz glave, pozabitito put s.o. in a hole — spraviti koga v neugodon položajto put it to s.o. — apelirati na koga, dati komu na voljoslang to put the lid on — presegati vse meje, biti višek česato put s.o.'s nose out of joint — spodriniti kogato put s.o. on his oath — zapriseči kogato put o.s. in s.o.'s place — vživeti se v položaj koga drugegato put s.o. right — popraviti kogato put in shape — spraviti v dobro kondicijo, oblikovatito put a spoke in s.o.'s wheel — metati komu polena pod nogefiguratively to put teeth into — zagristi se v kajto put s.o. through it — dajati koga na sito in rešetoto put into words — izraziti z besedami, točno opisatito put s.o. in the wrong — postaviti koga na laž, dokazati, da nima pravto put s.o. out of the way — spraviti koga s potislang to put s.o. wise — odpreti komu očislang to put the wind up s.o. — prestrašiti koga, dati mu vetraIII [pʌt]nounarchaic tepec, čudak, kmetIV [pʌt]noun& verb see putt -
12 spot
[spot] 1. noun1) (a small mark or stain (made by mud, paint etc): She was trying to remove a spot of grease from her skirt.) madež2) (a small, round mark of a different colour from its background: His tie was blue with white spots.) pika3) (a pimple or red mark on the skin caused by an illness etc: She had measles and was covered in spots.) mozolj4) (a place or small area, especially the exact place (where something happened etc): There was a large number of detectives gathered at the spot where the body had been found.) kraj5) (a small amount: Can I borrow a spot of sugar?) kanček2. verb1) (to catch sight of: She spotted him eventually at the very back of the crowd.) zapaziti2) (to recognize or pick out: No-one watching the play was able to spot the murderer.) prepoznati•- spotless- spotlessly
- spotlessness
- spotted
- spotty
- spottiness
- spot check
- spotlight 3. verb1) (to light with a spotlight: The stage was spotlit.) osvetliti z reflektorjem2) (to show up clearly or draw attention to: The incident spotlighted the difficulties with which we were faced.) usmeriti pozornost na•- on the spot
- spot on* * *I [spɔt]1.nounmesto, kraj; košček zemljišča; medicine pega, mozoljček; figuratively madež; figuratively sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica; colloquially majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize; plural commerce blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji; sport slang napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konjon the spot — na mestu, brez odlašanja, takoj; American slang v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcihwithout spot — brez napake, neoporečena spot of whisky — požirek, kaplja whiskyjaa delightful spot — čudovit košček (konček, kotiček) zemljetender spot figuratively občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljivthe people on the spot — ljudje iz določenega kraja, prebivalcito be on the spot — biti na mestu, biti dorasel položaju; sport biti v formican the leopard change his spot? — ali volk lahko spremeni svojo naravo?he has come out without a spot on his reputation — izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugleduto put s.o. on the spot American slang spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko;2.adjective economytakoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen ( broadcasting — radijska reklama)II [spɔt]transitive verbnapraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati, figuratively omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out); colloquially zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe; colloquially napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo); military točno lokaliziratito spot a criminal — odkriti, izslediti hudodelcahe spotted him at once as an American — takoj ga je prepoznal kot Amerikanca; intransitive verb zamazati se, dobiti madeže -
13 wall
[wo:l] 1. noun1) (something built of stone, brick, plaster, wood etc and used to separate off or enclose something: There's a wall at the bottom of the garden: The Great Wall of China; a garden wall.) zid2) (any of the sides of a building or room: One wall of the room is yellow - the rest are white.) stena2. verb((often with in) to enclose (something) with a wall: We've walled in the playground to prevent the children getting out.) ograditi z zidom- walled- - walled
- wallpaper 3. verb(to put such paper on: I have wallpapered the front room.) obložiti s tapetami- have one's back to the wall
- up the wall* * *I [wɔ:l]1.nounstena, zid (tudi figuratively); (trdnjavsko) obzidje; plural military utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob ziduwithin the walls — znotraj zidov, v notranjosti mesta, figuratively znotraj (nekega področja)within four walls figuratively strogo zaupnowith one's back to the wall figuratively v težavnem položaju, v škripcihto be up against a brick wall figuratively ne moči (iti) naprejto give s.o. the wall — odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figuratively pustiti komu prednostto go to the wall figuratively biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečajto meet a dead wall figuratively ne naleteti na razumevanjeto paint the devil on the wall figuratively slikati vraga na zidto run one's head against a wall figuratively hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočegato see through brick wall figuratively biti zelo bisterto send s.o. to the wall — pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripceto take the wall of s.o. — ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom;2.adjectivestenski; zidniwall crane technical konzolno dvigalowall fruit agronomy špalirsko sadjewall game sport vrsta nogometa (v Etonu)wall lizard zoology sivi kuščarwall newspaper — stenski časopis, stenčaswall painting — stensko slikarstvo, slika na zidu, freskaWall Street (W.S.) American finančna četrt v New Yorku; figuratively moč ameriškega kapitala (denarja, financ)wall tree agronomy špalirno drevowall walk — pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obramboII [wɔ:l]transitive verbobdati, utrditi z zidom ( a town — mesto); figuratively obkrožiti, obkoliti, zapreti -
14 pole
I [pəul] noun1) (the north or south end of the Earth's axis: the North/South Pole.) tečaj2) (the points in the heavens opposite the Earth's North and South Poles, around which stars seem to turn.) pol3) (either of the opposite ends of a magnet: The opposite poles of magnets attract each other.) pol4) (either of the opposite terminals of an electric battery: the positive/negative pole.) pol•- polar- polar bear
- the pole star
- be poles apart II [pəul](a long, thin, rounded piece of wood, metal etc: a telegraph pole; a tent pole.) drog* * *I [póul]nounastronomy geography tečaj, pol (zemeljski); mathematics pol, skrajna točka osi skozi krog ali kroglo; electrical physics (pozitivni ali negativni) pol, magnetni pol; figuratively nasprotje, ekstremto be poles asunder ( —ali apart) — biti diametralno nasproten, daleč narazenII [póul]nounkol; (telegrafski) drog; prekla (za fižol)sport palica (za skoke); ojnica (voza); nautical jadrnik; drog za potiskanje čolnov; dolžinska mera (5,029 m); površinska mera (2ɜ,29ʌ m2); figuratively to climb up the greasy poles — premagati velike težave, lotiti se težke stvarinautical under bare poles — s spuščenimi jadrislang up the pole — čez les, prismojen; v škripcihIII [póul]transitive verbporivati čoln z drogom; preklati fižol -
15 stump
1. noun1) (the part of a tree left in the ground after the trunk has been cut down: He sat on a (tree-)stump and ate his sandwiches.) štor2) (the part of a limb, tooth, pencil etc remaining after the main part has been cut or broken off, worn away etc.) štrcelj3) (in cricket, one of the three upright sticks forming the wicket.)2. verb1) (to walk with heavy, stamping steps: He stumped angrily out of the room.) hoditi s težkimi koraki2) (to puzzle or baffle completely: I'm stumped!) zbegati•- stumpy- stump up* * *I [stʌmp]nounštor, štrcelj, okrnek; (zobna) škrbina; konček, ostanek (cigarete, svinčnika itd.); čik; lesena noga; plural slang noge; brisalo (risarsko); majhna močna žival; težka hoja, topotanje; American colloquially izziv(anje); (cricket) ena od treh palic, ki tvorijo vrata; štor (panj) kot govorniški oder, figuratively javen govor, volilna propagandaup a stump American slang v stiski, v škripcihstump orator colloquially bučen volilen govornikto be on the stump colloquially biti na turneji predvolilnih (političnih) govorovto stir one's stumps colloquially pobegniti, popihati jo, odkuriti jostir your stumpsl slang stegni malo svoje noge!, pohiti!to take (to go on) the stump American iti na predvolilno propagandno potovanje (turnejo)II [stʌmp]intransitive verbhoditi s težkimi koraki, hrupno hoditi, težko stopati, topotati; colloquially biti pretežaven (o vprašanju); American colloquially imeti predvolilne govore, agitirati; transitive verb oklestiti (drevo) vse do štora; skrčiti, iztrebiti (štore); figuratively (zlasti pasivno) zbegati, spraviti v zadrego; (cricket) premagati nasprotnika; American colloquially prepotovati (kraje) kot predvolilni govornik; ublažiti (črte) z brisalom, senčiti z brisalom -
16 anxious
['æŋkʃəs]1) (worried about what may happen or have happened: She is anxious about her father's health.) zaskrbljen2) (causing worry, fear or uncertainty: an anxious moment.) vznemirljiv3) (wanting very much (to do etc something): He's very anxious to please.) zelo željan•- anxiety* * *[aeŋkšəs]adjective ( anxiously adverb)to be on the anxious seat ( —ali bench) — biti v hudih škripcih, sedeti kot na šivankah -
17 embarrass
[im'bærəs]1) (to cause to feel uneasy or self-conscious: She was embarrassed by his praise.) zbegati2) (to involve in (especially financial) difficulties: embarrassed by debts.) zaplesti se (v težave)•- embarrassed
- embarrassing* * *[imbaerəs]transitive verbzbegati, spravljati v zadrego; ovirati, otežkočiti, otežiti; figuratively spraviti v slab denarni položaj; zadolžitito be embarrassed — biti v zadregi, škripcih, težavah, stiski -
18 hole
[həul] 1. noun1) (an opening or gap in or through something: a hole in the fence; holes in my socks.) luknja2) (a hollow in something solid: a hole in my tooth; Many animals live in holes in the ground.) luknja3) ((in golf) (the point scored by the player who takes the fewest strokes to hit his ball over) any one of the usually eighteen sections of the golf course between the tees and the holes in the middle of the greens: He won by two holes; We played nine holes.) zadetek; luknja2. verb1) (to make a hole in: The ship was badly holed when it hit the rock.) preluknjati2) (to hit (a ball etc) into a hole: The golfer holed his ball from twelve metres away.) zadeti v luknjo•- hole out* * *I [hóul]nounluknja, jama; ječa; figuratively bedno stanovanje, luknja; skrivališče; (golf) luknjica, zadetek; slang zadrega, škripecfull of holes — preluknjan, figuratively pomanjkljiv, majav; economy zadolžen, bankrotiranto make a hole in — izprazniti žepe, imeti velike stroškemoney burns a hole in his pocket — denar mu ne vzdrži v žepu, hitro zapravi ves denarto put s.o. in a hole — spraviti koga v škripceII [hóul]1.transitive verbpreluknjati, izkopati jamo, dolbsti, izdolbsti; nagnati žival v luknjo; (golf) zadeti v luknjo; American colloquially zapreti (up);2.intransitive verbskriti se v jamo (zlasti z up) -
19 scrape
[skreip] 1. verb1) (to rub against something sharp or rough, usually causing damage: He drove too close to the wall and scraped his car.) opraskati2) (to clean, clear or remove by rubbing with something sharp: He scraped his boots clean; He scraped the paint off the door.) ostrgati3) (to make a harsh noise by rubbing: Stop scraping your feet!) škripati4) (to move along something while just touching it: The boat scraped against the landing-stage.) podrgniti5) (to make by scraping: The dog scraped a hole in the sand.) izgrebsti2. noun1) (an act or sound of scraping.) praskanje; škripanje2) (a mark or slight wound made by scraping: a scrape on the knee.) praska3) (a situation that may lead to punishment: The child is always getting into scrapes.) nevšečnost•- scraper- scrape the bottom of the barrel
- scrape through
- scrape together/up* * *I [skréip]nounstrganje, praskanje; slang britje; škripanje ( of a pen peresa); praska; figuratively škripci, stiska, zadrega, težava, nevšečnost; tanko namazana plast (masla)in a scrape figuratively v škripcih, v stiskibread and scrape — kos kruha, namazan s tanko plastjo maslaa bow and a scrape — neroden poklon, spremljan s podrsavanjem nogeto get into a scrape figuratively priti v škripceto get s.o. into a scrape — spraviti koga v neprijeten položajto get out of a scrape — izvleči se iz zadrege (nevšečnosti, stiske, škripcev)II [skréip]transitive verb(o)strgati, ostružiti, (iz)praskati; slang (o)briti; nastrgati, grebsti, škripati; cviliti (z godalom), gosti; intransitive verb strgati, škripati; skopariti, biti lakomen; figuratively slabo igrati violino; drgniti se ( against ob); figuratively s težavo se prebijatito scrape (an) acquaintance with s.o. — vsiliti komu svoje poznanstvo, s silo se seznaniti s komto bow and scrape — nerodno se pokloniti, figuratively nerodno ali neotesano se obnašatito scrape one's chin colloquially briti seto scrape the bottom of the barrel figuratively slang porabiti zadnje ostanke svojih sredstev -
20 set
[set] 1. present participle - setting; verb1) (to put or place: She set the tray down on the table.) postaviti2) (to put plates, knives, forks etc on (a table) for a meal: Please would you set the table for me?) pogrniti3) (to settle or arrange (a date, limit, price etc): It's difficult to set a price on a book when you don't know its value.) določiti4) (to give a person (a task etc) to do: The witch set the prince three tasks; The teacher set a test for her pupils; He should set the others a good example.) dati5) (to cause to start doing something: His behaviour set people talking.) sprožiti6) ((of the sun etc) to disappear below the horizon: It gets cooler when the sun sets.) zaiti7) (to become firm or solid: Has the concrete set?) strditi se8) (to adjust (eg a clock or its alarm) so that it is ready to perform its function: He set the alarm for 7.00 a.m.) naravnati9) (to arrange (hair) in waves or curls.) nakodrati, urediti10) (to fix in the surface of something, eg jewels in a ring.) vstaviti11) (to put (broken bones) into the correct position for healing: They set his broken arm.) naravnati2. adjective1) (fixed or arranged previously: There is a set procedure for doing this.) ustaljen2) ((often with on) ready, intending or determined (to do something): He is set on going.) odločen3) (deliberate: He had the set intention of hurting her.) odločen4) (stiff; fixed: He had a set smile on his face.) tog5) (not changing or developing: set ideas.) tog6) ((with with) having something set in it: a gold ring set with diamonds.) z vdelanim (diamantom itd.)3. noun1) (a group of things used or belonging together: a set of carving tools; a complete set of (the novels of) Jane Austen.) zbirka2) (an apparatus for receiving radio or television signals: a television/radio set.) aparat3) (a group of people: the musical set.) skupina4) (the process of setting hair: a shampoo and set.) friziranje5) (scenery for a play or film: There was a very impressive set in the final act.) scenografija6) (a group of six or more games in tennis: She won the first set and lost the next two.) niz•- setting- setback
- set phrase
- set-square
- setting-lotion
- set-to
- set-up
- all set
- set about
- set someone against someone
- set against someone
- set someone against
- set against
- set aside
- set back
- set down
- set in
- set off
- set something or someone on someone
- set on someone
- set something or someone on
- set on
- set out
- set to
- set up
- set up camp
- set up house
- set up shop
- set upon* * *I [set]nounpoetically sončni zahod; neko število enakih oseb, stvari, ki spadajo skupaj, tvorijo celoto; krog, družba (ljudi), klika; garnitura, serija, niz, servis; tennis set, partija (6 iger); commerce kolekcija; radijski, televizijski aparat, naprava, pribor; vsa ladijska jadra; printing zlog; theatre oprema odra; frizura, pričeska; sadika, nasad (jajc); plesni pari; figura pri četvorki; hunting nepremična stoja psa pred divjačino; (o glavi) drža, držanje; (o obleki) kroj, pristajanje; (o toku, vetru) smer; (o tekočini) trdnost; nagnjenost, tendenca ( towards k, proti); figuratively oster napad, zadnja plast (malte na zidu)a set of contradictions — niz, vrsta protislovij, nasprotijset of swindlers — banda, klika sleparjevdead set hunting nepremična stoja psa, ki naznanja divjačinofull set of bill of lading commerce sklop (komplet) ladijskega tovornega lista (konosamenta)the racing set — krog ljudi, ki se zanimajo za konjske dirketo make a dead set at figuratively čvrsto popasti, zgrabiti koga; (o ženski) loviti koga, skušati (truditi se) osvojiti kogaII [set]adjectivedoločen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni); American trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden ( with z), zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)set piece — (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemetset phrase — ustaljen izraz (reklo, fraza)set scene — kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delovset speech — vnaprej pripravljen, naštudiran govorset time — dogovorjen (odrejen, določen) časwell-set — stasit, lepe rasti, postavenwell set up in wine — dobro založen, oskrbljen z vinomI am set on s.th. — srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čemIII [set]1.transitive verbpostaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za); naščuvati (at s.o. proti komu); razpisati (nagrado) (on na); stisniti (zobe); theatre uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj ( with z); sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla ( with z);2.intransitive verbzaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figuratively); ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati ( from od, iz); gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za); lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno oblikoto set afoot (on foot) — začeti, pripraviti (kaj)to set s.o. against — nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje zato be set on (upon) s.th. — trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kajto set the axe to s.th. — začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kajto set books to be read — določiti knjige, ki jih je treba prebratithis hat set me back a pound slang ta klobuk me je stal en funtto set bounds to s.th. — omejiti kajto set one's cap at colloquially prizadevati si pritegniti (snubca)to set close printing staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedamito set at defiance — izzvati, kljubovatito set a dog on s.o. — spustiti, naščuvati psa na kogato set persons by the ears (at variance, at loggerheads) — izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebito set s.o. at ease — pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)to set an end to s.th. — napraviti konec čemuto set eyes on s.th. — upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kajto set one's face against colloquially odločno se upreti, zoperstavitihow far did I set you? — (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?to set the fashion — dajati, uvesti, diktirati modo (ton)to set s.o. on his feet — postaviti koga na noge (tudi figuratively)to set fire to (at) s.th. — podnetiti, zažgati kajto set s.th. on fire — požgati, zažgati kajto set the Thames on fire figuratively napraviti nekaj osupljivegato set foot in a house — prestopiti prag hiše, vstopiti v hišoto set on foot — postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tekto set foot on s.th. — stopiti na kajto set one's hand to s.th. — podpisati kaj, zapečatiti kajto set one's house in order — spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figuratively spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reformeto set a lady's hair — urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko damito set one's heart (one's mind) to s.th. — poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kajto set s.o.'s heart at rest — napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti kogato set at large — dati prostost, izpustiti, osvoboditito set ono's life on a chance figuratively staviti svoje življenje na kockoto set s.th. in a proper light — postaviti kaj v pravo lučto set little (much) by s.th. — malo (visoko) kaj cenitito set s.o. at naught — rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na kogato set o.s. against s.th. — upreti se, zoperstaviti se čemuto set o.s. — lotiti se; sport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za startto set the pace — regulirati korak, hojo; dajati taktto set paper colloquially napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpituto set pen to paper — lotiti se pisanja, začeti pisatito set the police after s.o. — poslati policijo za komto set a price on s.th. — določiti čemu ceno, naložiti ceno za kajto set a price on s.o.'s life (head) — razpisati nagrado na glavo kake osebeto set s.th. before the public — prinesti kaj pred javnostto set a razor — nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenjuto set s.o. at rest — pomiriti, umiriti kogato set s.o. right — popraviti, korigirati kogato set right (to rights, in order) — spraviti v red, popravitito set sail — dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morjuto set seal to s.th. — staviti pečat na kajto set shoulder to the wheel figuratively pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotitito set spies on s.o. — vohuniti za komto set spurs to the horse — z ostrogami spodbosti konja, spodbujatito set a stake into the ground — zabiti kol v tla, v zemljohis star sets figuratively njegova zvezda zahajato set store by s.th. slang visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemuto set a task — dati, naložiti nalogoto set one's teeth — stisniti zobe (tudi figuratively)to set s.o.'s teeth on edge — izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živceto set s.o. thinking — dati komu mislitito set at variance — spreti, razdvojitito set s.o. in the way — pokazati komu pot, spraviti koga na pravo potto set s.o. on his way archaic spremiti koga del (kos) potito set wide printing staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedamito set one's wits to a question — iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problemto set the watch nautical postaviti straže na njihova mestato set s.o. to work — spraviti koga k deluto set o.s. to work — lotiti se dela
- 1
- 2
См. также в других словарях:
škrípec — pca m (ȋ) 1. priprava iz vrtljivega koluta in vrvi za dviganje bremen: obesiti, pritrditi škripec; namestiti vrv na škripec; škripanje škripca / leseni škripec ♦ teh. dvožlebni škripec; vet. škripec lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil … Slovar slovenskega knjižnega jezika